Stalno predstavništvo RS pri OZN New York /Prioritete Republike Slovenije na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN /

Prioritete Republike Slovenije na 72. zasedanju Generalne skupščine

Prioritete Republike Slovenije na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN

Slovenija si prizadeva za učinkovit multilateralizem, v središču katerega je Organizacija združenih narodov (OZN), za večjo učinkovitost dela OZN, za večjo vključenost vseh akterjev ter za legitimnost in transparentnost mednarodnega odločanja. 

Pomembno je, da se OZN prilagodi novim realnostim, zato Slovenija podpira celovito reformo OZN in napore novega generalnega sekretarja, da bi OZN postala bolje organizirana in učinkovitejša organizacija, ki bo bolje opremljena za uspešno soočanje s svetovnimi izzivi. Podpiramo reformo Varnostnega sveta, revitalizacijo Generalne skupščine in prestrukturiranje Sekretariata OZN. 

Slovenske aktivnosti v Generalni skupščini OZN so tradicionalno usmerjene v varstvo in uveljavljanje človekovih pravic, promocijo koncepta človekove varnosti in pristop, ki v središče postavlja človeka, preprečevanje konfliktov, krepitev in spoštovanje mednarodnega prava ter ciljev in načel Ustanovne listine OZN. Slovenija si prizadeva za dosledno implementacijo Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in Pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija bo pozornost namenjala tudi upravljanju množičnih premikov migrantov in beguncev in bo aktivno sodelovala v procesu medvladnih pogajanj za pripravo globalnih dogovorov o migrantih in beguncih, katerih sprejem je predviden jeseni 2018. Prav tako si bo prizadevala za krepitev mednarodnega miru in varnosti, ki v času večdimenzionalnih varnostnih izzivov zahteva celostno obravnavo ter terja okrepljeno sodelovanje med partnerji in kjer tudi generalni sekretar OZN daje velik pomen vlogi preventivne diplomacije. 

Slovenija bo svoje prioritete uresničevala tudi v okviru Evropske unije ter njenih prioritet in sodelovala z državami iz različnih regij. 

V času 72. zasedanja Generalne skupščine OZN bo Slovenija posebno pozornost namenila prizadevanjem, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel.

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 in podnebne spremembe

Slovenija bo še naprej uresničevala zaveze Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, Akcijskega načrta iz Adis Abebe o financiranju za razvoj in Pariškega podnebnega sporazuma na nacionalni ravni ter prispevala k njihovemu uresničevanju na globalni ravni. Zavzemala se bo za vključevanje vidika enakosti spolov in krepitve moči žensk ter poudarjala potrebo po skladnosti politik za trajnostni razvoj. Zagovarjala bo odpravo revščine zagotavljanje miroljubnih in vključujočih družb, dobro upravljanje, enake možnosti in kakovostno izobraževanje. 

Slovenija bo spodbujala dialog za večjo učinkovitost OZN ter solidarnost v soočanju z globalnimi izzivi. Zavzemala se bo za bolj integriran pristop pri naslavljanju razvojnih, humanitarnih in podnebnih izzivov ter tistih na področju izgradnje miru in varnosti. 

Posebna pozornost bo posvečena oblikovanju partnerstev za uresničevanje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, predvsem z zasebnim sektorjem in civilno družbo. 

Slovenija bo podpirala prizadevanja za zagotavljanje okoljske trajnosti ter polno uresničevanje Pariškega sporazuma kot osrednjega globalnega mehanizma za naslavljanje podnebnih sprememb. Pozornost bo namenjala tudi prizadevanjem za trajnostno upravljanje z vodami in gozdovi, trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in zagotavljanje prehranske varnosti.

V podporo uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja bo Slovenija predlagala, da Generalna skupščina OZN tekom svojega 72. zasedanja 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Pobuda opozarja na vlogo čebel in drugih opraševalcev za prehransko varnost, trajnostni razvoj in biotsko raznovrstnost.

Človekove pravice

Človekove pravice so univerzalne, neodtujljive, nedeljive, soodvisne ter medsebojno povezane.  Spoštovanje, varstvo, uveljavljanje in udejanjanje vseh človekovih pravic za vse, ne glede na osebno okoliščino, ostaja na vrhu prioritet Slovenije. Skladno s tem bo Slovenija še naprej delovala v OZN. 

Slovenija je močna zagovornica odprave vseh oblik diskriminacije. V mednarodnih forumih za človekove pravice si bo Slovenija še naprej prizadevala za celovito obravnavo vseh človekovih pravic in se bo v letu 2018 aktivno vključila v obeležitev 70. obletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic.

Tradicionalne prioritete, ki jih Slovenija zagovarja tudi v okviru trenutnega članstva v Svetu OZN za človekove pravice, zajemajo pravice otrok, žensk in starejših, invalidov, LGBTI oseb, položaj etničnih in drugih manjšin, boj proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije, zavzemanje za odpravo smrtne kazni, zagovarjanje pravic do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja,  dostopa do čiste pitne vode in komunalne ureditve ter uveljavljanje in krepitev izobraževanja za človekove pravice. Poseben pomen Slovenija pripisuje tudi odprti in aktivni civilni družbi ter vidiku preprečevanja konfliktov z udejanjanjem človekovih pravic. 

Slovenija bo še naprej aktivno zagovarjala in spodbujala krepitev moči žensk, vključno s krepitvijo uresničevanja standardov, ki bodo ženskam in deklicam zagotavljali polno udejanjanje vseh človekovih pravic in posledično izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije in nasilja nad njimi. 

Poseben pomen Slovenija pripisuje spodbujanju in krepitvi otrokovih pravic ter odpravi vseh oblik nasilja in zlorabe otrok, kar bo tudi še naprej aktivno zagovarjala v mednarodnih forumih. 

Slovenija bo še naprej aktivno delovala in zagovarjala krepitev varstva in uveljavljanja človekovih pravic starejših oseb. Prizadevala si bo za krepitev mednarodnopravnega okvira za varstvo pravic starejših, za odpravo starostne diskriminacije ter za vključevanje starejših.

Slovenija bo nadaljevala z aktivnim prizadevanjem za krepitev ozaveščanja o človekovih pravicah preko izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice.

Vladavina prava in krepitev mednarodnega pravnega sistema

Slovenija bo zagovarjala dosledno spoštovanje mednarodnega prava ter krepitev mednarodnega pravnega sistema kot najboljše garancije mednarodnega miru in varnosti.

Prizadevala si bo za spoštovanje vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z mednarodnim kazenskim in tranzicijskim pravosodjem.

Odločno bo podpirala prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših zločinov, delo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) in drugih mednarodnih sodišč ter spodbujala univerzalnost MKS. Tudi v prihodnje bo zagovarjala krepitev in širitev sodelovanja med MKS in OZN, predvsem Varnostnim svetom OZN. Podpora OZN lahko pomembno prispeva k učinkovitosti MKS.

Slovenija se bo nadalje zavzemala za krepitev načela komplementarnosti z različnimi pobudami, tudi pobudo za sprejem nove konvencije za  Medsebojno pravno pomoč in izročitev za pregon grozodejstev pred nacionalnimi sodišči (MLA pobuda). 

V kontekstu aktivnosti za krepitev mednarodnega pravnega sistema se bo aktivno vključila v obravnavo letošnjega poročila Komisije za mednarodno pravo (ILC). 

Prav tako bo še naprej zagovarjala ratifikacijo in uresničevanje amandmajev Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz Kampale ter se zavzemala za čimprejšnje izvajanje pristojnosti MKS za kaznivo dejanje agresije, po možnosti s soglasno odločitvijo o aktivaciji na letošnji Skupščini pogodbenic Rimskega statuta, ki bo decembra potekala v New Yorku.

Zavzemala se bo za dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in humanitarnih načel ter za zaščito civilistov v oboroženih spopadih. 

Preventivna diplomacija 

Slovenija tradicionalno podpira prizadevanja za krepitev preprečevanja konfliktov in miroljubnega reševanja sporov, vključno s krepitvijo mediacijskih prizadevanj OZN ter nadaljnjim spodbujanjem uporabe mediacije in krepitve zmogljivosti na nacionalni, regionalni ter mednarodni ravni. Slovenija podpira prizadevanja generalnega sekretarja za večjo vlogo preventivne diplomacije.

Prav tako bo spodbujala medkulturni dialog, ki pomembno prispeva k preseganju polarizacije in stereotipov ter poudarja vrednote in načela, ki zbližujejo ljudi.

Slovenija bo nadaljevala z večletno aktivno podporo uresničevanju koncepta odgovornost zaščititi, predvsem pri preprečevanju procesov, ki lahko vodijo v množična grozodejstva. Aktivno bo spodbujala ozaveščanje o tveganjih in kazalnikih, ki kažejo na procese, ki lahko vodijo do grozodejstev ter na ta način krepila odvračalne mehanizme, ki lahko preprečijo najhujše kršitve človekovih pravic. Slovenija si bo zavzemala za krepitev odpornosti družb, zgodnjega opozarjanja in zgodnjih aktivnosti s ciljem preprečevanja množičnih grozodejstev.

Mednarodni mir in varnost

Slovenija bo podpirala nadaljnjo implementacijo ukrepov, ki vodijo k učinkovitemu spopadanju s spremenjenimi varnostnimi izzivi, ki postajajo vedno bolj večdimenzionalni. V tem oziru bo opozarjala na potrebo po zagotovitvi večje sinergije med instrumenti OZN na področju miru in varnosti, na razvojnem in humanitarnem področju ter na področju človekovih pravic, hkrati pa zagovarjala okrepljeno sodelovanje z drugimi, predvsem regionalnimi akterji, ki lahko prispevajo k skupnim naporom za ohranjanje miru in varnosti po svetu. Pri tem bo poseben poudarek namenjala ženskam, miru in varnosti, kot tudi vlogi mladih pri izgradnji miru. 

Slovenija, ki letos obeležuje 20. obletnico aktivnega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah, se bo v operativne aktivnosti mednarodne skupnosti za vzpostavitev ter ohranitev mednarodnega miru in varnosti vključevala še naprej, tako v okviru OZN kot v okviru ostalih relevantnih mednarodnih organizacij, ki delujejo v skladu z načeli Ustanovne listine OZN.

Slovenija bo podpirala okrepljena prizadevanja in sodelovanje v okviru globalnega odzivanja na terorizem, vključno z naslavljanjem dejavnikov, ki lahko vodijo v nasilni ekstremizem in radikalizacijo, ob spoštovanju mednarodnega prava in človekovih pravic. Izpostavljala bo pomen preventivnih ukrepov ter polno udejanjenje Globalne protiteroristične strategije OZN. Sledila bo tudi nadaljevanju pogajanj o sprejemu celovite konvencije za boj proti terorizmu. V okviru obravnave okoliščin in vzrokov, ki vodijo v omenjene grožnje, bo Slovenija poudarjala posebno ranljivost mladih in potrebo, da se jim zagotovijo ustrezne možnosti za izobraževanje ter politično in gospodarsko vključenost, kajti občutek izključenosti lahko poveča verjetnost, da oseba razvije teroristična nagnjenja. Hkrati bo zagovarjala vlogo žensk v boju proti terorizmu ter regionalni pristop pri soočanju s temi izzivi, kar preprečuje podvajanje, ustvarja sinergijo in povečuje učinkovitost. 

Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala napore za preprečevanje širjenja orožij za množično uničevanje in s tem v zvezi posebno pozornost namenjala izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN 1540. Aktivno bo podpirala pomen, univerzalizacijo in izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v novem preglednem ciklu ter si prizadevala za uveljavitev Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov.

Slovenija bo še naprej aktivno podpirala promocijo Pogodbe o trgovini z orožjem in udejanjenje Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (Ottawske konvencije), tudi skozi aktivnosti ITF – Ustanove za človekovo varnost. Prizadevala si bo za širšo podporo resoluciji o Ottawski konvenciji in Konvenciji o prepovedi uporabe kasetnega streliva.

Slovenija bo nadaljevala tudi z aktivno podporo reformi varnostnega sektorja, ki ima pozitivne učinke tudi na področjih krepitve pravne države, človekovih pravic, demokracije, stabilnosti in preprečevanja konfliktov.