Stalno predstavništvo RS pri OZN New York /Prioritete Republike Slovenije na 73. zasedanju Generalne skupščine OZN /

PRIORITETE REPUBLIKE SLOVENIJE NA 73. ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN

Slovenija si prizadeva za učinkovit multilateralizem, z osrednjo vlogo Organizacije združenih narodov (OZN), ki temelji na neločljivi povezanosti in medsebojnem dopolnjevanju miru in varnosti, razvoja ter človekovih pravic ob spoštovanju mednarodnega prava ter ciljev in načel Ustanovne listine OZN.

Slovenija si želi večje učinkovitosti dela OZN ter čim večje vključenosti tudi drugih akterjev v procese OZN, kar bi povečalo legitimnost in transparentnost mednarodnega odločanja. OZN mora biti bolje organizirana, moderna in odporna, če naj bo učinkovita in če naj se bolje sooči s sodobnimi  globalnimi izzivi. Zato Slovenija podpira celovito reformo OZN, vključno z reformo Varnostnega sveta, revitalizacijo Generalne skupščine ter reformna prizadevanja generalnega sekretarja, ki v ospredje postavljajo pomen preventivnega in odgovornega delovanja ter bolj učinkovito upravljanje sistema.

Slovenske aktivnosti v Generalni skupščini OZN so tradicionalno usmerjene v varstvo in promocijo človekovih pravic, spoštovanje in krepitev mednarodnega prava, preprečevanje konfliktov ter promocijo koncepta človekove varnosti.  

Slovenija se zavzema za krepitev mednarodnega miru in varnosti, ki v soočanju z večdimenzionalnimi izzivi zahteva celostno obravnavo ter okrepljeno multilateralno sodelovanje, s poudarkom na preventivnem delovanju.

Slovenija bo svoje prioritete uresničevala tudi v okviru Evropske unije ter njenih prioritet in sodelovala z ostalimi državami članicami.  

Človekove pravice

Univerzalnost, neodtujljivost, nedeljivost, soodvisnost in medsebojna povezanost človekovih pravic so načela, ki jih Slovenija trdno zagovarja, zato si v mednarodnih forumih za človekove pravice prizadeva za celostno obravnavo vseh človekovih pravic. Spoštovanje, varstvo, uveljavljanje in udejanjanje vseh človekovih pravic za vse, ne glede na osebno okoliščino, ostaja na vrhu prioritet Slovenije, ki je aktivno vključena v obeležitev 70. obletnice sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic.

Zunanjepolitične prioritete Slovenije na področju človekovih pravic zajemajo pravice otrok, žensk in deklic, starejših, invalidov, LGBTI oseb, položaj etničnih in drugih manjšin, boj proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije, zavzemanje za odpravo smrtne kazni, zagovarjanje pravic do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja, dostopa do čiste pitne vode in komunalne ureditve ter uveljavljanje in krepitev izobraževanja in usposabljanja za človekove pravice. Poseben pomen pripisuje tudi krepitvi delovanja civilne družbe. Navedenim prioritetam sledi v celotnem sistemu OZN, kjer zagovarja pristop, ki temelji na človekovih pravicah. Posebej aktivno nastopa v okviru tretjega odbora Generalne skupščine OZN ter kot članica Sveta OZN za človekove pravice v obdobju 2016-2018. V letu 2018 stalni predstavnik Slovenije pri Uradu Združenih narodov in ostalih mednarodnih organizacijah v Ženevi zaseda mesto predsednika Sveta OZN za človekove pravice.

V okviru zastavljenih prioritet bo Slovenija še naprej aktivno zagovarjala  enakopravno obravnavo in opolnomočenje žensk in deklic, vključno s krepitvijo uresničevanja standardov, ki bodo ženskam in deklicam omogočali polno uživanje vseh človekovih pravic. V okviru navedenih okvirjev je Slovenija zavezana nadgrajevanju prizadevanj za uresničevanje agende o ženskah, miru in varnosti ter prizadevanj za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije in nasilja nad ženskami.

Slovenija bo še naprej posvečala pozornost otrokovim pravicam, njihovi zaščiti in krepitvi. Pri tem bo še posebej pozorna na vprašanja povezana s problematiko nasilja nad otroki in zlorabami otrok.

Poseben pomen Slovenija pripisuje krepitvi varstva in uveljavljanju človekovih pravic starejših oseb. Prizadevala si bo za krepitev mednarodnopravnega okvira za varstvo pravic starejših, za odpravo starostne diskriminacije ter za vključevanje starejših.

Slovenija bo nadaljevala s  prizadevanji za  krepitev izobraževanja in usposabljanja za  človekove pravice v okviru Platforme za izobraževanje za človekove pravice ter še posebej s promocijo otrokovih pravic s konkretnimi projekti, vključno v okviru  globalnega učenja.

Slovenija si bo še naprej prizadevala za celovito uveljavitev načela odgovornosti zaščititi, vključno s promocijo univerzalnih človekovih pravic povsod in za vsakogar.


Vladavina prava ter krepitev mednarodnega pravnega sistema

Slovenija bo zagovarjala dosledno spoštovanje mednarodnega prava ter krepitev mednarodnega pravnega sistema kot najboljše garancije mednarodnega miru in varnosti.

Prizadevala si bo za spoštovanje in krepitev vladavine prava na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov oziroma s spoštovanjem odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitražnih tribunalov.

Podpirala bo prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših zločinov, delo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) ter spodbujala njegovo univerzalnost. Zagovarjala bo krepitev sodelovanja med MKS in OZN, predvsem Varnostnim svetom OZN. V tem kontekstu se bo zavzemala za krepitev načela komplementarnosti tudi s pobudo za sprejem nove konvencije za medsebojno pravno pomoč in izročitev za pregon grozodejstev pred nacionalnimi sodišči (MLA pobuda).

Dejavno se bo vključila v obravnavo letošnjega poročila Komisije za mednarodno pravo (ILC).

Zavzemala se bo za dosledno spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in za zaščito civilistov v oboroženih spopadih.

Trajnostni razvoj

Slovenija bo nadaljevala svoja prizadevanja pri uresničevanju Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 na nacionalni, regionalni in globalni ravni. Pri tem se bo osredotočala na izgradnjo partnerstev z različnimi razvojnimi deležniki, predvsem civilno družbo, zasebnim sektorjem in mednarodnimi organizacijami, ki lahko pripomorejo k uresničevanju zastavljenih prioritet Slovenije na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.

V skladu z vsebinskimi prioritetami mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči se bo Slovenija zavzemala za vključevanje vidika enakosti spolov in krepitve moči žensk ter poudarjala potrebo po skladnosti politik za trajnostni razvoj. Zagovarjala bo odpravo revščine, zagotavljanje miroljubnih in vključujočih družb, dobro upravljanje, enake možnosti in kakovostno izobraževanje ter trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri. Pri tem se bo Slovenija zavzela za nadaljnjo uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma in sodelovala v pobudah za krepitev podnebnih zavez; podpirala bo tudi prizadevanja za okrepitev razumevanja o povezanosti med varnostjo in podnebnimi spremembami v OZN.

Dodatno si bo Slovenija na humanitarnem področju prizadevala za predvidljiv, reden in pravočasen odziv na humanitarne krize. Spoštovala bo zaveze, podane na Svetovnem humanitarnem vrhu, ter ob pridružitvi k Pozivu k delovanju na področju varovanja pred spolnim nasiljem v izrednih razmerah.

Slovenija bo nadaljevala aktivnosti v okviru financiranja za razvoj in uresničevanja Akcijskega načrta iz Adis Abebe in se osredotočila na razvojni potencial mikro, malih in srednje velikih podjetij, ki jih razumemo kot ključne spodbujevalce trajnostnega razvoja in pomembne akterje v boju proti revščini.

Slovenija bo spodbujala dialog za večjo učinkovitost OZN ter solidarnost v soočanju z globalnimi izzivi. Zavzemala se bo za bolj integriran pristop pri naslavljanju razvojnih, humanitarnih in podnebnih izzivov ter tistih na področju izgradnje miru in varnosti.

Slovenija podpira reformne načrte generalnega sekretarja OZN Guterresa glede razvojnega segmenta OZN, ki naj bi pripomogli k učinkovitejšemu uresničevanju Agende 2030.

Slovenija od sprejema Newyorške deklaracije o beguncih in migrantih septembra 2016 posebno pozornost posveča pripravi globalnih dogovorov za migrante in begunce in aktivno sodeluje v vseh fazah procesa priprave globalnega dogovora za migrante. Redno se udeležuje tudi uradnih konzultacij za pripravo globalnega dogovora o beguncih.

Mednarodni mir in varnost ter preventivna diplomacija

Slovenija bo podpirala generalnega sekretarja pri predlogih za reformo varnostne arhitekture OZN, sistema mirovnih operacij in izvajanje ukrepov za krepitev njihove učinkovitosti. Posebej pozdravljamo njegova prizadevanja, da mobilizira vse partnerje za bolj učinkovito ohranjanje miru OZN s pomočjo njegove pobude "Action for Peacekeeping".

Slovenija bo opozarjala na potrebo po več sinergije med področji miru in varnosti, razvoja in humanitarnega področja ter na področja človekovih pravic, hkrati pa zagovarjala okrepljeno sodelovanje z regionalnimi akterji, ki lahko prispevajo k skupnim naporom za ohranjanje miru in varnosti po svetu. Pri tem bo poseben poudarek namenjala ženskam, miru in varnosti, kot tudi vlogi mladih pri izgradnji miru. Slovenija bo nadaljevala z izpolnjevanjem sprejetih zavez, vključno z zavezo za preprečevanje in odpravo spolnega izkoriščanja v mirovnih operacijah in misijah. 

Slovenija bo še naprej posvečala pozornost prizadevanjem za naslavljanje dejavnikov, ki vodijo v terorizem in nasilni ekstremizem ter radikalizacijo. Slovenija pričakuje učinkovito delovanje novega Urada za boj proti terorizmu na čelu z generalnim podsekretarjem OZN.

Slovenija bo tudi v prihodnje podpirala napore za preprečevanje širjenja ter uporabo orožij za množično uničevanje tako s strani državnih kot nedržavnih akterjev in s tem izvajanje resolucije Varnostnega sveta OZN 1540. Zaradi večkratne uporabe kemičnega orožja v zadnjem času bo posebno pozornost namenjala izvajanju Konvencije o prepovedi kemičnega orožja ter oblikovanju mehanizma za pripis njegove uporabe.

Aktivno bo podpirala pomen, univerzalizacijo in izvajanje Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja v novem preglednem ciklu ter si prizadevala za uveljavitev Sporazuma o celoviti prepovedi jedrskih poskusov ter tako prispevala k postopnemu jedrskemu razoroževanju.  

Slovenija bo še naprej podpirala udejanjenje Konvencije o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in o njihovem uničenju (Ottawska konvencija), tudi skozi aktivnosti ITF Ustanove za človekovo varnost, kakor tudi drugih pravno zavezujočih instrumentov na področju konvencionalnega orožja in nadzora nad izvozom strateškega blaga. 

Slovenija bo podpirala prizadevanja generalnega sekretarja OZN za večjo vlogo preventivne diplomacije. Tradicionalno podpiramo prizadevanja za krepitev preprečevanja konfliktov in miroljubnega reševanja sporov, vključno s krepitvijo mediacijskih prizadevanj OZN ter nadaljnjim spodbujanjem uporabe mediacije in krepitve zmogljivosti na nacionalni, regionalni ter mednarodni ravni. Prav tako se bo zavzemala  za krepitev odpornosti družb, zgodnje opozarjane in zgodnje aktivnosti s ciljem preprečevanja množičnih grozodejstev. Prav tako si bo Slovenija prizadevala za trajnostno rabo voda, morij in oceanov in opozarjala na vidike čezmejnega vodnega sodelovanja, za mir in varnost, kot izhajajo tudi iz Poročila Visokega Globalnega panela za vodo in mir.