Stalno predstavništvo RS pri OZN New York /Prioritete Republike Slovenije na 74. zasedanju Generalne skupščine OZN /

Prioritete Republike Slovenije na 74. zasedanju Generalne skupščine OZN

Slovenija se zavzema za krepitev učinkovitega in na pravilih temelječega multilateralizma, z
osrednjo vlogo OZN, ki temelji na neločljivi povezanosti in medsebojnem dopolnjevanju miru
in varnosti, razvoja ter človekovih pravic, ob spoštovanju mednarodnega prava ter ciljev in
načel Ustanovne listine OZN. Ob 75. obletnici OZN, ki jo bomo obeležili leta 2020, želimo
ponovno potrditi našo zavezanost ciljem in načelom Organizacije.

Slovenija bo podpirala prizadevanja OZN na področju ohranjanja miru in varnosti ter
preprečevanja konfliktov, spoštovanja in zaščite človekovih pravic ter spoštovanja
mednarodnega prava. Posebno pozornost bo namenjala tudi trajnostnemu razvoju, vključno z
zaščito okolja in prehodom na krožno gospodarstvo. Slovenija bo svoje prioritete uresničevala tudi
v okviru Evropske unije ter njenih prioritet in pri tem sodelovala z ostalimi članicami.
Uveljavljanje naših skupnih vrednot bo učinkovitejše z notnim nastopom EU v prizadevanjih za mirnejši in boljši svet.

Vladavina prava in krepitev mednarodnega pravnega sistema

Slovenija bo zagovarjala dosledno spoštovanje mednarodnega prava ter krepitev
mednarodnega pravnega sistema kot najboljšega garanta trajnega miru, varnosti in
razvoja. V tem kontekstu bo zagovarjala uresničevanje 16. cilja trajnostnega razvoja,
ki se nanaša na mir, pravosodje in močne pravne inštitucije. Prav tako bo svoja načelna
stališča do spoštovanja mednarodnih pogodb, spoštovanja in krepitve vladavine prava
na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z mehanizmi mirnega reševanja sporov ter
spoštovanja odločitev mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitražnih tribunalov,
zagovarjala v vseh forumih Združenih narodov.

Podpirala bo prizadevanja za preprečevanje nekaznovanosti storilcev najhujših
zločinov, podpirala delo Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) ter spodbujala
njegovo univerzalnost. Zagovarjala bo krepitev sodelovanja med MKS in OZN,
predvsem Varnostnim svetom OZN. V tem kontekstu se bo zavzemala za krepitev
načela komplementarnosti in kot članica jedrne skupine nadaljevala z delom na pobudi
za sprejem nove konvencije za medsebojno pravno pomoč in izročitev za pregon
grozodejstev pred nacionalnimi sodišči (MLA pobuda). Aktivno bo sodelovala tudi v
Skupini prijateljev za vladavino prava.

Dejavno se bo vključila v obravnavo letošnjega poročila Komisije za mednarodno
pravo (ILC) še posebej pri obravnavi zadnjega poročila in osnutka členov na temo
grozodejstev zoper človečnost. Zavzemala se bo tudi za dosledno
spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava.

Človekove pravice

Slovenija trdno zagovarja načela univerzalnosti, neodtujljivosti, nedeljivosti, soodvisnosti
in medsebojne povezanosti človekovih pravic ter si v mednarodnih forumih prizadeva
za celostno obravnavo vseh človekovih pravic: državljanskih in političnih ter ekonomskih,
socialnih in kulturnih pravic. Spoštovanje, varstvo, uveljavljanje in udejanjanje vseh
človekovih pravic za vse, ne glede na osebno okoliščino, ostaja na vrhu prioritet Slovenije.

Zunanjepolitične prioritete Slovenije na področju človekovih pravic zajemajo krepitev
moči žensk in deklic, odprava vseh oblik diskriminacije ter nasilja nad njimi, krepitev in
promocijo človekovih pravic starejših, zagovarjanje pravice do zdravega življenjskega
okolja in uveljavitev pravice do čiste pitne vode in komunalne ureditve, pravice otrok in
zagotavljanje njihove dobrobiti, pravice invalidov, LGBTI oseb, položaj etničnih in
drugih manjšin, boj proti vsem oblikam rasizma in diskriminacije, odpravo smrtne kazni,
človekove pravice v gospodarstvu ter uveljavljanje in krepitev izobraževanja in
usposabljanja za človekove pravice. Poseben pomen Slovenija pripisuje tudi krepitvi
delovanja civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic. Navedenim prioritetam
sledi v celotnem sistemu OZN, kjer zagovarja pristop, ki temelji na človekovih pravicah.
Posebej aktivno Slovenija nastopa v okviru tretjega odbora Generalne skupščine OZN
in v Svetu OZN za človekove pravice.


V okviru zastavljenih prioritet bo Slovenija še naprej zagovarjala enako obravnavo in
krepitev moči žensk in deklic, vključno s krepitvijo uresničevanja standardov, ki bodo
ženskam in deklicam omogočali polno uživanje vseh človekovih pravic ter njihovo
enakopravnost v družbi na vseh področjih. Slednje bo še posebej pomembno v luči
številnih obletnic na tem področju (mdr. 40. obletnice Konvencije o odpravi vseh oblik
diskriminacije žensk in 25. obletnice Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje).
Prizadevala si bo tudi za uresničevanje agende o ženskah, miru in varnosti, tudi v luči
20. obletnice sprejetja prve resolucije Varnostnega sveta OZN o ženskah, miru in
varnosti (resolucija 1325), ter za izkoreninjenje vseh oblik diskriminacije in nasilja nad
ženskami.

Slovenija pripisuje poseben pomen krepitvi varstva in uveljavljanju človekovih pravic
starejših oseb. V tem kontekstu so bo prizadevala za krepitev mednarodnopravnega
okvira za varstvo pravic starejših, za odpravo starostne diskriminacije ter za
vključevanje starejših. Omenjene cilje bo zasledovala tudi skozi članstvo v Odprti
delovni skupini za staranje in njenem biroju.

Še naprej si bo prizadevala za krepitev sinergij med varstvom okolja in uresničevanjem
človekovih pravic, zlasti preko zagovarjanja pravice do zdravega življenjskega okolja.
Tudi v letu 30. obletnice Konvencije o otrokovih pravicah bo Slovenija posvečala
pozornost zaščiti in krepitvi otrokovih pravic. Pri tem bo še posebej pozorna na
problematiko nasilja nad otroki in zlorab otrok, tudi v luči 20. obletnice izbirnih
protokolov h Konvenciji o otrokovih pravicah glede vključevanja otrok v oborožene
spopade in glede prodaje in spolnega izkoriščanja otrok.

Mednarodni mir in varnost ter preventivna diplomacija

Zaščita civilistov, preprečevanje ter boljši odziv na kršitve človekovih pravic in mednarodnega
humanitarnega prava bodo tudi v bodoče v središču naših prizadevanj za mir in varnost v
svetu. Slovenija bo zagovarjala celovit pristop k prevenciji, upoštevaje, da so vladavina prava,
spoštovanje človekovih pravice in trajnostni razvoj – sicer pomembni cilji sami po sebi – tudi
močni stabilizacijski dejavniki. Pri tem bo podpirala uporabo vseh relevantnih politik in orodij,
vključno z mediacijo in odgovornostjo zaščititi.

Slovenija se bo zavzemala za polno in enakovredno zastopanost in sodelovanje žensk na vseh
ravneh mirovnih procesov in varnostnih prizadevanj ter spodbujala k vključevanju mladih v
iskanje rešitev. Izpolnjevala bo sprejete zaveze, vključno z zavezo za preprečevanje in odpravo
vseh oblik spolnega izkoriščanja in zlorab. Pri tem ostaja zagovornica ničelne tolerance, pristopa,
ki v središče pozornosti postavlja žrtve, pa tudi ohranjanja visokih etičnih standardov osebja,
ki želi sodelovati v mirovnih operacijah Združenih narodov. V tem kontekstu Slovenija podpira
prizadevanja za izboljšanje usposabljanj za potrebe mirovnih misij. V svojem novo ustanovljenem
centru za izobraževanje in usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in misijah bo
ponudila različne programe izobraževanj in usposabljanj, prilagojene potrebam na terenu.

Prizadevala si bo tudi za udejanjenje obnovljenih skupnih zavez, kot sta pobudi "Ukrepanje za
mirovne operacije" in "Izjava o skupnih zavezah na področju mirovnih operacij". Slovenija
bo tudi v prihodnje podpirala izvajanje Konvencije o prepovedi kemičnega orožja ter novo
vzpostavljeno Skupino za preiskavo in identifikacijo uporabe kemičnega orožja. Ob 50.
obletnici uveljavitve Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in njeni 10. pregledni konferenci si
bo prizadevala za uspešen sklep konference in nadaljnjo krepitev, univerzalizacijo in izvajanje
pogodbe. Podpirala bo uresničevanje Konvencije o prepovedi protipehotnih min (Ottawska
konvencija), tudi skozi aktivnosti ITF Ustanove za človekovo varnost. Na 4. pregledni
konferenci Ottawske konvencije, ki bo novembra, se bo zavzemala za sprejetje
nadaljnjih ukrepov za svet brez min. Prav tako si bo prizadevala za udejanjenje drugih pravno
zavezujočih instrumentov na področju neširjenja, razoroževanja in nadzora nad izvozom
strateškega blaga.

Slovenija bo še naprej izpostavljala vprašanje vode, miru in varnosti, pri tem pa zlasti pomen
zaščite vodne infrastrukture v oboroženih spopadih in vlogo čezmejnega vodnega sodelovanja
kot enega učinkovitejših mehanizmov za izgradnjo zaupanja in preprečevanje konfliktov.

Trajnostni razvoj

Slovenija se bo še naprej zavzemala za pospešeno uresničevanje Pariškega
sporazuma o podnebnih spremembah, tudi v okviru nadaljnjih aktivnosti po
podnebnem vrhu septembra 2019. Pri tem bo posebno pozornost namenjala trajnostni
izrabi in upravljanju z naravnimi viri, zlasti z vodo, promociji krožnega gospodarstva ter
ohranjanju in zaščiti biotske raznovrstnosti (tudi v luči priprav na visoko zasedanje na
temo biotske raznovrstnosti septembra 2020). Prav tako bo še naprej podpirala
prizadevanja za okrepitev razumevanja o povezanosti med podnebnimi spremembami,
vodo in cilji trajnostnega razvoja. V okvir promocije biotske raznolikosti sodi tudi
vsakoletno obeleževanje svetovnega dneva čebel in opozarjanje na pomen
opraševalcev za naš ekosistem. V okviru promocije zelene diplomacije si bo Slovenija
prizadevala za ponovi zagon delovanja t.i. Zelene skupine.

Skladno s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči
RS se bo zavzemala za odpravo vseh oblik revščine in neenakosti, spodbujala bo
miroljubne in vključujoče družbe ter poudarjala pomen dobrega upravljanja. Pri tem bo
zagovarjala enake možnosti in enakost spolov. Izpostavljala bo tudi izgradnjo
partnerstev z različnimi razvojnimi deležniki za spodbujanje uresničevanja Agende za
trajnostni razvoj do leta 2030, predvsem s civilno družbo, zasebnim sektorjem in
mednarodnimi organizacijami.

Posebno pozornost bo namenila odpravi temeljnih vzrokov migracij v državah v
razvoju, še posebej tistih, ki so vezani na podnebne spremembe, varnostne grožnje
ter pomanjkanje dostojnega dela in delovnih mest. Slovenija od sprejema Globalnega
dogovora o varnih, urejenih in zakonitih migracijah decembra 2018 podpira izvajanje
dogovora ter aktivno sodeluje pri vzpostavitvi Mednarodnega preglednega foruma o
migracijah.


Slovenija pomemben pomen pripisuje tudi razpravi o razvoju umetne inteligence ter o
priložnostih, ki jih napredne digitalne tehnologije prinašajo za trajnostni razvoj in
implementacijo Agende 2030, kot tudi o vprašanjih, ki jih digitalna transformacija odpira na
področju družbene ureditve prihodnosti. Zavzemala se bo za normativno ureditev umetne
inteligence, ki bo temeljila na etiki ter varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.